Zbirka negativov na steklenih ploščah

Kolikor mogoče vse fotografirajte, čisto vse …  Najbolj ponesrečena podoba je več vredna, ko vtis v spomin“, je svetoval Avguštin Stegenšek doktorskemu kandidatu Francetu Stelètu 11. julija 1910.

Fotografija je neposreden zapis vidne stvarnosti, ki ga je omogočila združitev fizikalno-optičnih in kemijskih procesov v dvajsetih letih 19. stoletja. Množična proizvodnja fotografske podobe se je začela z izumom dvofaznega, negativno-pozitivnega postopka; najprej v tehniki mokre kolodijske steklene plošče med letoma 1851 in 1880, nato v tehniki suhe želatinske steklene plošče, ki je še vedno standard črno-bele analogne fotografije. Suhi fotografski postopek s fotosenzibilno emulzijo iz srebrovega bromida in želatine (snov iz kosti, hrustanca in kož mladih živali, ki se na zraku posuši), s katero so premazali stekleno ploščo, je pripomogel k razvoju potovalne in ljubiteljske fotografije. Plošče so se lahko pripravile vnaprej, izdelava pozitivnih posnetkov je bila mogoča pozneje. Dokumentiranje s fotografiranjem je postalo eno od glavnih nalog spomeniške službe.

Želatinske steklene plošče so najstarejši negativi v fototeki INDOK centra, vendar je od 8.773 popisanih plošč trenutno datiranih le 2.322 kosov (26,4 odstotkov). Najstarejši datirani posnetki so iz leta 1904, najpozneje datirana plošča je iz leta 1980. Večino posnetkov nekdanjega Spomeniškega urada sta naredila France Stelè (1.350 negativov) in Matej Sternen (265 negativov); 950 negativov iz zapuščine A. Stegenška pa je urad leta 1920 odkupil za 2.000 kron od umetnostnozgodovinskega seminarja v Ljubljani. Največ posnetkov, nastalih po letu 1938, je pripisanih Francetu Mesesnelu, Jošku Šmucu, Marijanu Zadnikarju, Ivanu Sedeju in Jožetu Gorjupu, poklicnemu fotografu Zavoda za spomeniško varstvo od leta 1963.

Na ploščah različnih formatov (7 x 9, 8 x 10, 9 x 12, 5 x 15, 10 x 15, 13 x 18, 18 x 24 cm) so ujete podobe gradov, cerkva, domačij, izkopanin, umetnin in ljudi, nekaj je tudi reprodukcij iz publikacij. Povezava z Registrom nepremične kulturne dediščine je narejena za 6.345 plošč.

Brigita Petek