Publikacije službe

Tiskana beseda je bila vedno v pomoč varuhom kulturne dediščine. To so vedeli že v habsburškem imperiju, ko so natisnili prva pravila in navodila za delo Centralne komisije. Daljni nasledniki njihovih uradnih objav so Uradni list Republike Slovenije in podobna glasila, ki so nujnost zbirk v knjižnici INDOK centra.

Konservatorji in častni konservatorji so svoja strokovna spoznanja o dediščini in poročila o posegih do prve svetovne vojne vestno objavljali v različno naslovljenih Mitteilungen, v izvestjih strokovnega društva in muzealcev; od leta 1856 do konca prve svetovne vojne v Mittheilungen der k.k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale. Natisnjene so bile prve topografije (A. Stegenšek: 1905, 1909) in terminološki priročniki (J. Flis, 1885).

V Kraljevini SHS je bilo glasilo za objavljanje poročil o spomenikih Zbornik za umetnostno zgodovino. Prva številka je izšla leta 1921, zadnja 1944. France Mesesnel je poskrbel, da sta poročili o varstvu spomenikov v štiridesetih letih dvakrat izšli celo kot separat. Samozavest nove Jugoslavije in samostojna obravnava dediščine sta leta 1948 spodbudili izhajanje nove revije: Varstvo spomenikov. Teoretični članki, poročila o prenovah spomenikov in druge novice v bogato ilustrirani obliki izhajajo vsako leto. Posebne študije tiskajo v seriji Vestnik. Naravovarstveniki so leta 1962 začeli izdajati samostojno glasilo Varstvo narave. Izkušnje so uporabili za natis popisa: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije leta 1976 in obširnejših pregledov v letih 1988 in 1991.

Prvi celostni pregled umetnostne dediščine na Slovenskem v knjigi, ki je nastal večinoma na podlagi terenskih ogledov v tedaj dostopnih krajih znotraj meja države, je bil leta 1923 Steletov Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Konservatorjevo izhodišče so povzemali poznejši pregledi, npr. knjige zbirke Ars Sloveniae. Te so v stilnih okvirih zapolnjevale vrzeli v poznavanju romanske, gotske ter baročne arhitekture in kiparstva. Nova razvojna stopnja splošnega poznavanja je bila Enciklopedija Slovenije, ki je brez predhodnega terenskega dela konservatorjev vseh profilov ne bi mogli izdati.

Nov način promocije dediščine je leta 1965 omogočil zbirko Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Kot urednici sta se izkazali Helena Menaše in Iva Mikl Curk. Besedila za publikacije so pisali in pišejo večinoma strokovnjaki zavodov in muzejev. V seznamu je brez ponatisov že 215 knjižic. Prvo je o Triglavskem narodnem parku napisal Stane Peterlin, zadnjo Ksenija Rozman leta 2012 o cerkvi sv. Janeza v Bohinju. Evropske države nam zavidajo serijo razkošnejših popotnih vodnikov, ki že vse od osamosvojitve spremljajo jesenske dneve evropske kulturne dediščine v zbirki z imenom Po poteh kulturne dediščine. Predstavljajo posamezna reprezentančna ali zapostavljena poglavja kulturne dediščine.

Gojko Zupan