Prvi konservator

France Stelè (rojen 21. februarja 1886 v Tunjicah, umrl 10. avgusta 1972 v Ljubljani) je bil slovenski umetnostni zgodovinar, konservator, univerzitetni učitelj in akademik. Šolal se je na Dunaju, kjer je bil diplomant za arhivsko, bibliotekarsko, muzejsko in spomeniško službo ter leta 1912 doktoriral s temo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem. Njegov mentor je bil Max Dvořák, eden prvih organizatorjev spomeniške službe v habsburški monarhiji.

Stelè je bil poleti 1913 imenovan za prvega konservatorja na Kranjskem. Svoje delo je zasnoval strateško: s pripravo temeljnih izhodišč, zakonodaje, topografskih opisov in popularizacijo. Temelji njegovega načina varstva so bili terensko delo in svetovanje, sodelovanje s sorodnimi strokami (arhitekti in slikarji), povezovanje obravnav spomenikov v konkretnem prostoru in soočanju z ustvarjalnostjo časa. Nepogrešljiva je bila vzgoja učencev. Že v prvih objavah se je zavzemal za celostno skrb za cerkve, domačijo (v pojem je zajel ohranjanje krajinskih, etnoloških in zgodovinskih spomenikov), gradove in urbana jedra. Opozarjal je na nujno ohranjanje premične dediščine. S prekinitvijo zaradi prve svetovne vojne je na istih temeljih nadaljeval po letu 1919.

Stelè si je v Kraljevini Jugoslaviji prizadeval, da bi dobili kulturni spomeniki boljšo zakonsko zaščito. Predvsem pri gradovih je oblasti opozarjal, da potrebujejo lastniki davčne olajšave in podporo. Iz propadlih gradov ali dvorcev je pogosto rešil dragocen inventar in z njim obogatil zbirke Narodnega muzeja, Narodne galerije in drugih ustanov; bil je med ustanovitelji ali usmerjevalci dela ob uveljavljanju Narodne galerije, SAZU in ljubljanske univerze, Pen kluba, Umetnostnozgodovinskega društva.

Napisal je izhodiščno topografijo za kamniški okraj, prvi Oris razvoja likovne ustvarjalnosti, temeljne preglede o likovnih spomenikih, desetine monografij in člankov. Sodeloval je pri kulturnih revijah in bil urednik različnih publikacij. Bil je med vodilnimi promotorji slovenske umetnosti v tujini. Nenadomestljiva je bila njegova vloga pri svetovanju urejevalcem mest in arhitektom. Opus Plečnika in njegovih učencev bi bil popolnoma drugačen brez Stelètovega svetovanja.