Knjižnica

Začetki

Knjižnica za spomeniško varstvo je začela nastajati ob ustanovitvi Urada za spomeniško varstvo leta 1913. Sprva je bila to priročna knjižnica za podporo vsakodnevnemu delu konservatorja. Širila in razvijala se je skupaj z matično ustanovo. Zaznamovale so jo spremembe, reorganizacije in delitve ter hkrati poudarile pomen njenega poslanstva, ki je vse stoletje ostalo enako.

Javnosti se je knjižnica odprla že v tridesetih letih 20. stoletja, ko so bile evidentirane prve izposoje zunanjim uporabnikom. Z začetkom založniške dejavnosti v letu 1948 je knjižnica začela zamenjevati publikacije s sorodnimi ustanovami na Poljskem, v Nemčiji, Avstriji in po celotni Jugoslaviji. Zamenjava se je krepila z rastjo založniške dejavnosti in s popularizacijo varstva kulturne dediščine, danes je dogovorjena z več kot 560 ustanovami doma in v tujini. Mednarodne in medknjižnične povezave so bile stkane v prid bogatenju lastne zbirke ter zbirk sorodnih knjižnic in ustanov, s katerimi knjižnica sodeluje.

Skupaj s knjižničarsko stroko se je razvijala tudi knjižnica, ki je z obdelave gradiva v listkovnih katalogih in inventariziranja v klasičnih inventarnih knjigah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prešla na računalniške sisteme v različnih okoljih in oblikah. Zbirka je bila leta 1999 postavljena v prost pristop. Vsebinska obdelava je bila podprta z geselnikom, ki pomaga tako uporabnikom v knjižnici kot tistim, ki pregledujejo in uporabljajo vzajemni katalog COBISS, v katerega se je knjižnica vključila leta 2000.

Sodobna knjižnica

V stoletju svojega delovanja je knjižnica delovala na različnih lokacijah. V začetku leta 2004 se je skupaj z matično ustanovo preselila s Plečnikovega trga v nove prostore na Metelkovi ulici v Ljubljani. Skupno je bilo preseljenih skoraj 500 m polic gradiva. Prvič v zgodovini spomeniškega varstva je knjižnica dobila namensko grajene in urejene prostore. V njih hrani več kot 11.700 volumnov revij in več kot 16.850 monografskih publikacij.

Knjižnica je vse stoletje stalno, sproti, načrtno in sistematično oblikovala knjižnično zbirko za področje konservatorstva z manjšim poudarkom na restavratorstvu in za matična področja posameznih konservatorskih strok (umetnostna zgodovina, zgodovina, arheologija, arhitektura, etnologija, krajinska arhitektura, tehniška zgodovina). Hrani vse uradne dokumente varstva dediščine. Spremlja najnovejša mednarodna dognanja, ki zajemajo čim širši vidik varovanja dediščine, vključno s pravnim. V zadnjem obdobju intenzivneje popularizira svojo dejavnosti in izobražuje uporabnike; že deset let jo kot vzorčno specialno knjižnico predstavljamo tudi študentom bibliotekarstva.

Je ključna in edina tovrstna informacijska točka za področje nepremične kulturne dediščine, omogoča podporo registru kulturne dediščine in je matična knjižnica Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Iz nekdanje zbirke priročne strokovne literature se je razvila v vzorčno specialno knjižnico, največjo in najbogatejšo s tega področja v Sloveniji.

Barbara Kavčič