Ivan Komelj

Ivan Komelj, Drago (rojen 7. januarja 1923 v Novem mestu, umrl 2. avgusta 1985 v Ljubljani) je bil umetnostni zgodovinar, konservator, kastelolog in dokumentalist. Po gimnaziji v domačem kraju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1949 diplomiral kot umetnostni zgodovinar. Leta 1965 je prav tam doktoriral s študijo o gotski cerkveni arhitekturi v Sloveniji. Že kot študent se je risarsko in organizacijsko nadarjen vključil v delo pri ohranjanju dediščine. Uradno se je leta 1950 zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo, kjer je bil pristojen predvsem za spomenike na območjih Dolenjske, Gorenjske in goriškega dela Primorske. Tej službi je bil zvest do smrti. Uveljavil se je kot konservator, od 1975 tudi kot vodja dokumentacijskega centra, svetovalec direktorja in mlajših kolegov, ki so delali v regijskih zavodih. Svoje raziskave je posvetil predvsem Dolenjski, pionirsko srednjeveški grajski in cerkveni arhitekturi ter freskam. Bil je vodilni poznavalec zgodovinskih spomenikov in usmerjevalcev postavljanja javnih spomenikov v Sloveniji. Je utemeljitelj slovenske kastelologije. Vodil je obnovo nacionalno pomembnih spomenikov (Kostanjeviški samostan, grad Branik, grad Planina pri Rakeku). Skupaj s kolegi je pripravil pregled dediščine: Kulturni spomeniki Slovenije (bela knjiga, 1974). Ob prvih celostnih raziskavah in objavah o gotski arhitekturi je bil med pobudniki serije vodnikov po kulturnih spomenikih Slovenije. Ukvarjal se je s teorijo varstva kulturne dediščine, njeno vključenostjo v turizem in zgodovino konservatorstva na Slovenskem. Pripravljal je topografijo Dolenjske in Bele krajine, sistematično zbiral stare upodobitve in drugo gradivo, povezano s spomeniki.

Gojko Zupan