KOSTANJEVIŠKI SAMOSTAN

Marijin studenec/Fons beatae virginis Mariae – feniks slovenskega spomeniškega varstva

 

“Cistercijanski samostan, preurejen v muzejski kompleks, obkrožajo po livadah postavljene hrastove skulpture sodobnih domačih in tujih kiparjev. Ambient dopolnjujeta obzidana parkovna površina in del nekdanjega posestva z vinogradi.”

“Cistercijanski samostan s triladijsko baziliko iz 13. stol., z izjemnimi klesanimi elementi, in mlajšimi samostanskimi trakti, ki obdajajo razsežno baročno arkadno dvorišče, spremenjen v likovno središče Dolenjske. Ob dostopu je stavba mlina iz 16. stol.”

Opisa iz registra nepremične kulturne dediščine: Kostanjevica na Krki – Samostan (EŠD 265) in Kostanjevica na Krki – Območje gradu Kostanjevica (EŠD 8766)

 

Mlajši od dveh cistercijanskih samostanov v Sloveniji je v zadnjih več kot dvesto letih doživel več za njegov obstanek usodnih dogodkov in odločitev. Francetu Stelètu je uspelo obnoviti opuščeno cerkev, vendar le za desetletje, saj je bil samostan leta 1942 zažgan. Ko se je po več letih razpadanja zrušil še zvonik, je mogočen grad začel znova rasti. Zavod je pod strokovnim vodstvom konservatorja Ivana Komelja in v sodelovanju z Zveznim inštitutom za zaščito kulturnih spomenikov izvedel sanacijo in nato rekonstrukcijo samostana, ki je bil do leta 1971 v celoti pod streho. Z veliko podporo lokalnih skupnosti so v naslednjih desetletjih uredili notranjost, poskrbeli za vsebino ter opravili številna manjša sanacijska in obnovitvena dela. Danes je Galerija Božidar Jakac ena najlepših, referenčnih in oživljenih spomeniških celot v Sloveniji z izjemno bogato kulturno ponudbo.