Digitalizacija

Sistematična digitalizacija na področju nepremične kulturne dediščine se je začela z vzpostavljanjem registra kulturne dediščine. Začetki razvoja sistema registra segajo v leto 1991. Junija 1996 je bila vzpostavljena poskusna različica registra. Slovenski register nepremične kulturne dediščine je eden sodobnejših in najcelovitejših v Evropi; vključuje sistematično geolociranje podatkov o kulturni dediščini, kar je bila v letu 1997 novost na evropski ravni. Danes je vanj vpisanih skoraj 30.000 enot nepremične kulturne dediščine z osnovnimi podatki, ki enolično identificirajo enote dediščine in omogočajo njihovo učinkovitejše ohranjanje.

Zaradi povečanja dostopnosti gradiva o kulturni dediščini in zagotavljanja njegovega večjega materialnega varstva ter v skladu z evropskimi težnjami in usmeritvami smo v letu 2006 začeli s sistematično digitalizacijo posameznih zbirk dokumentacije INDOK centra:

  • zbirka negativov na steklenih ploščah je bila kot najobčutljivejša in najpogosteje uporabljena zbirka prva v celoti digitalizirana med letoma 2006 in 2007 (8.773 negativov),
  • zbirka diapozitivov je bila digitalizirana med letoma 2007 in 2010 (16.988 diapozitivov),
  • zbirko negativov na filmih smo postopno začeli digitalizirati v letu 2010 (digitaliziranih je 17.424 od več kot 92.000 negativov),
  • zbirka akvarelov je bila digitalizirana leta 2012 (303 akvareli in skice),
  • izbrane terenske zapiske konservatorjev smo digitalizirali med letoma 2009 in 2012 (6.607 zapiskov oziroma 10.047 strani).

Večina digitaliziranega gradiva je dostopna na svetovnem spletu, povezano z interaktivno karto registra nepremične kulturne dediščine (http://giskd.situla.org), ter na portalu evropske digitalne knjižnice Evropeana (http://www.europeana.eu).

Gradivo o kulturni dediščini od leta 2011 sistematično digitalizira tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V celoti je digitaliziral vse številke strokovne revije Varstvo spomenikov in publikacije zbirk Dnevi evropske kulturne dediščine ter Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.

Ksenija Kovačec Naglič