Zbirka akvarelov

Slika, narejena s pigmenti, redčenimi z vodo, se imenuje akvarel. Hkrati se tako imenuje tudi slikarska tehnika, katere običajna podlaga je bel, vpojen papir. Pravi akvarel za svetlenje ne uporablja bele barve.

Akvarelno slikanje je bilo pred barvno fotografijo najpogostejši način dokumentiranja kulturne dediščine v barvi. INDOK center hrani 264 akvarelov (221 posameznih listov in 43 v dveh akvarelnih blokih), med katerimi po motiviki in številčnosti izstopajo trije sklopi:

  • srednjeveške poslikave cerkvenih notranjščin Mateja Sternena (69 akvarelov),
  • znamenja Dušana Svetliča (64 akvarelov),
  • kočevske cerkve Janka Trošta (30 akvarelov).

Svetlič in Sternen sta jih naslikala v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja po naročilu konservatorja Franceta Stelèta, Trošt pa leta 1947 ob topografiji Kočevske z Marijanom Zadnikarjem in Jožetom Kregarjem.

Najstarejši datiran akvarel (kolorirana risba kamnitih detajlov cerkve sv. Mavricija v Jurkloštru) je iz arhiva dunajske Centralne komisije za varstvo spomenikov, leta 1864 ga je izdelal Hans Petschnig.

Avtorji akvarelov iz zbirke so še: Aleksandra Ivanc, France (Floris) Oblak, Franjo Golob, Franjo Horvat, Friderik Jerina, G. Stupar, Herbert Kartin, Ivan Šifrer, Janez Mežan, Marijan Marolt, Maksim Gaspari, Stanko Peruzzi, Zvonimir Juretin.

Brigita Petek